Tla

Vipavska dolina je izsušen zaliv nekdanjega morja. To se odraža tudi v povečani mineralnosti vipavskih vin. Vipava leži med slikovitimi strmimi, pretežno apnenčastimi stenami Trnovske planote na severu in Krasom na jugu. Obsega ravno dolinsko dno, vipavske griče in vrhe. Gozdovi poraščajo tretjino površja Vipavske doline. Za Vipavo je značilna precejšnja geografska razgibanost, saj se razteza od 45 metrov nadmorske višine pa vse do 1.495 metrov nadmorske višine (Mali Golak).
Vipavo gradijo usedline eocenskega fliša. Glavnina tal je nastala v obdobju pred 55–30 milijoni let. Gre za menjavanje kremenovo-apnenčevega peščenjaka in laporja (t. i. soudan). Fliš, sestavljen pretežno iz laporja, pa imenujemo »opoka«. Na severnem robu Vipave proti Trnovski planoti je fliš mestoma prekrit z apnenčevim drobirjem in gruščem. Na območju fliša so se razvile značilne talne oblike: rendzina, rjava nasičena tla, rjava sprana tla in psevdooglejena tla. Mikroorganizmi, fosili nekdanjega morja za časa krede in eocena so bogato hranilo in karakter današnje vipavske prsti.