Kmet naj bo le asistent naravi. Izbrani legi naj izbere pravo vinsko sorto. Čebele, deževniki, ptiči, pa očem skriti organizmi naj opravijo svoje. Zemljo naj oživlja raznolikost rastlin, tistih, ki jih zemlja kliče, trte naj ščitijo vetrovi, ki jih je kmet upošteval, ko je izbiral zemljo. Ali njegova izbira vinske sorte sovpada s tisto, ki jo je Stvarnik določil izbrani zemlji, bo pokazalo prvo dozorelo grozdje.
Skozi leta iskanja vipavske identitete, skozi literaturo prejšnjih generacij, skozi zmote, ki jih piše čas, je bila pozaba vsega, vključno z imeni sort vinske trte, edino pravo vodilo do resnice. Trta kot taka v naravi nima imena, ima le karakteristike. Ime ji je dal človek. Danes avtohtonih sort ne iščem več po imenih, temveč po njeni biti. Ta način razmišljanja me je privedel do sort, ki jih naša zemlja do danes ni poznala. V svojem bistvu pa imajo vse to, kar so nekoč imele avtohtone sorte. Tako kot nekoč avtohtone tudi danes gojimo te sorte povsem brez škropljenj.
Marlon Hrastov Hrib je zvrst iz istoimenskega vinograda. Neškropljeno grozdje je bilo ročno potrgano v prvi polovici septembra. Sledila je spontana fermentacija in razskis. Vino je zorelo leto in pol v starih 225l hrastovih sodih. Vstekleničeno je brez filtracije in brez čiščenja.
