Pravino je dozorelo v času, ko je bil človek še lovec. V krajih s posebno mikroklimo so uspevale redke avtohtone rastline, ponekod je uspevala tudi vinska trta. Rasla je v divjini v harmoniji z naravo.
Obiralec je obiral trte in kmalu spoznal bogastvo grozdnega nektarja. Zaradi bistrine in popolnosti je bilo vino predvsem zdravilni napoj.
Vejice trt so obiralci ponesli s seboj in trto zasadili blizu svojih domov širom po svetu. Trta je rasla, vendar pa grozdja ni bilo.
Kmalu so razumeli očem skrito in začeli trto obdelovati ter ščititi pred boleznimi. Takrat je obiralec postal vinogradnik in danes vino domuje po vsem svetu.
Še vedno pa v Vipavski dolini na 400 metrih nadmorske višine med tisoči hektari gozdov rastejo vinogradi, kjer je človek še vedno le obiralec.
Prijatelj modruje: "Ni bogat tisti, ki obira trte angelove zemlje, temveč tisti, ki se z vini teh trt napaja."
Vipavska dolina je znana kot dežela z najpopolnejšo termiko za prosto jadranje v Evropi. V njej je zaradi dnevnega spreminjanja sredozemske in alpske klime vsak dan prisoten vzgonski veter, ki padalcem omogoča tudi do 10 m/s vzpona. Vipavska dolina že leta gosti svetovno in evropsko prvenstvo v prostem padalstvu.
Mikroklima, ki omogoča padalstvo, pa skriva veliko več. Je odgovor na vprašanje, zakaj lahko v vipavski dolini vinogradi zorijo tudi povsem brez škropljenj. Odgovor je v pihanju vetra.
Zgodba Vipavske doline se je verjetno začela v Noetovih časih. Tisti, ki jo pozna, jo le redko pove. Skrbno jo hrani. Iz steklenice jo rad postreže najdražjim prijateljem.
